Manjka prostora za shranjevanje? Tole vam bo všeč: brez stroškov, ponovno uporabljeno in natančno prilagojeno za tiste kotičke vašega doma, ki so še neizkoriščeni. Tudi, če ne verjamete, da takšni kotički še obstajajo ;)
Ideja za domače škatle za shranjevanje, ki jih naredite čisto po svoje.
Vsaj 3 razlogi so, da imam tako rada doma dodelane škatle za shranjevanje:
- ni stroškov
- ponovno uporabim že odpisane materiale (embalaža)
- točno tolikšne, kot jih potrebujem. Niti centimetra manj niti več.
Ni treba, da ostane tistih 20 cm pod posteljo neizrabljenih samo zato, ker v Bauhausu ali kaki drugi trgovini nimajo škatel ustreznih dimenzij, a ne? Ali pa tisti dragoceni prostor tik pod stropom. Tisti iz manjših stanovanj me bodo razumeli :) Ravno za pod strop sem zase naredila takšne tri škatle:
Od rojstva prvega otroka dalje so se namreč potrebe po praktičnih - DODATNIH! - prostorih za shranjevanje vsaj podeseterile. (Če imate doma otroke, točno veste, o čem govorim ;)
Če ste torej na istem kot mi, je tule nekaj idej za uporabo takšnih škatel:
-lahko jih uporabite za shranjevanje igrač
-ali pa materialov za ustvarjanje
-tudi za plenice in papirne brisače in podobno, če kupujete v večjih količinah
- pa za vse ostalo, česar ne potrebujete ravno vsak dan in si želite, da bi bilo skrito očem.
Malo pomoči - kako:
1) Poiščite prostor, kamor bi lahko postavili dodatne škatle. Nad policami, pod posteljo, v shrambi, nad omaro v spalnici (neverjetno, kako so nekatere spalnične omare nizke in če nadnje na zid namontirate še eno polico, dobite še in še prostora!), pa nad vrati ali nad oknom lahko montirate polico, pa še in še.
2) Natančno izmerite prostor, ki je na voljo in si zapišite dimenzije: višino, širino, globino škatle, ki jo potrebujete (verjemite mi, ne boste si kar zapomnili - zapišite, govorim iz lastnih izkušenj ;)
3) Potem pa najprej linija najmanjšega odpora: poglejte okoli, če morda že imate kartonsko škatlo s takšnimi (ali skoraj takšnimi) dimenzijami. Samo če jih nimate, boste uporabili večjo škatlo in jo prilagodili na željeno velikost. Kar najverjetneje pomeni nekaj rezanja, lepljenja, morda celo tolčenja s kladivom (glejte spodnjo fotografijo, pa boste dobili občutek. Kaotično, ampak zabavno!)
2) Pokrovi - pri pokrovih pa se skoraj ne boste mogli izogniti temu, da jih boste naredili sami, saj ni veliko verjetnosti, da boste imeli tudi škatlo, ki je ravno za par cm širša in daljša od prve in bi se ravno prilegala prvi škatli. Ampak ni veliko dela in hitro gre: samo prej si preberite tisto, kar pi+šem na koncu objave (da se izognete mojim napakam, seveda)
3) Ovijanje škatle in pokrova - pri tem imate miljon možnosti, ne bom preveč pametovala. Sama sem izbrala ovojni papir, ki sem ga v Ikei dobila res poceni (in ga je bilo veliko!) - imejte v mislih, da boste materiala za ovijanje porabili kar precej (še posebej, če so vaše škatle res velike!) in se najbrž ne splača uporabiti kakega dragega papirja. Še ena opcija: namesto ovijanja v papir lahko karton ovijete v blago, ki ga ne potrebujete (poceni lepilo lahko naredite sami, ampak pazite na čas sušenja! karton bo sprva nekoliko razmočen, jaz se tega še nisem lotila) ali pa pobarvate z barvo, ki ne bo puščala sledi...
4) Zdaj pa še zadnje: ni treba naredit vsega naenkrat. (Reees ne!) Tudi z majhnimi koraki se pride na cilj, ne? Prvi korak: poiščem pravšnjo škatlo in jo dam na stran, drugi korak - naredim pokrove in tretji korak še ovijanje škatle in pokrova v ovojni papir. Pa kaj, če so se razmaki med koraki merili v tednih - hehe, uspelo pa je le!
UČITE SE NA MOJIH NAPAKAH (ne na svojih ;) -
Izmerite si dovolj rezerve. Kaj to pomeni?
Izmerite si dovolj rezerve. Kaj to pomeni?
Če delate z debelim kartonom (takim, ki ima tri ali celo pet plasti), morajo biti pokrovi dovolj veliki. To pomeni, da morajo na videz predimenzionirani - pri prvih škatlah sem namreč naredila napako, saj sem v želji, da bi se vse točno ujemalo, upoštevala samo kake pol centimetra dodatka - pa je treba pri recimo dolžini pokrova pol metra nameriti vsaj 1,5 do 2 cm dodatka, že zaradi debeline materiala, malo pa še zaradi prepogiba debele plasti, ki vzame še nekaj prostora.
Pa tudi, če boste škatlo oblekli v kak dekorativen papir, je dobro, da pokrov ni preozek, saj se sicer ovitek prehitro obdrsa. (Če imate še ekstra energije, pa lahko vse robove oblepite tudi s prozornim lepilnim trakom, če ga že imate in če se vam zdi, da boste kako škatlo še posebej pogosto odpirali.)
Namenoma sem jih naredila res velike, da lahko skrijejo tudi večje igrače. Najljubša pa mi je vsebina prve škatle:
Kot vidite, sta tu našla prostor tudi zelenjava in sadje iz filca od lani!
MORDA VAM BO VŠEČ TUDI:
Ni komentarjev:
Objavite komentar