Razdelilniki predalov - naredi sam {in malenkost o rozinah}

Tudi vi ne marate pospravljanja po predalih? Ja, tistih, kjer se vsakič, še vem ne, kdaj, naberejo drobnjarije, ki nikamor ne spadajo in nastane - ja, zmeda :) Ampak z nekaj navadnimi embalažnimi škatlic od kosmičev ali riža ali... je problem lahko takoj rešen! Če vas zanima - poglejte.

Potrebujete:

• prazne škatle od embalaže*, kosmičev, škatle od plenic, papirnatih robčkov ...
• darilni papir (če se želite iti no-cost varianto, potem lahko uporabite že rabljen darilni papir, v katerem ste prejeli darila)
• lepilni trak ali tekoče lepilo
• škarje
• meter.

 

Kako in kaj - v pomoč:

1) Poiščite najbolj razmetane predale po stanovanju (ne bi smelo biti težko) in določite, katere škatle bodo 'pasale' v katerega od njih (haha, ni samo EN tako razmetan, a? Pri nas tudi ne.)

2) Premislite, kolikšne razdelilnike boste potrebovali v vsakem od predalov. Potrebujete prostor za A4 papir, ali za drobne predmete, kot recimo samolepilne listke, ali pa sponke, ali pa....

3) Tako, zdaj začnete: položite škatlo v predal in s svinčnikom okrog in okrog škatle označite željeno višino.  

4) Odrežite na označeno višino.

5) Zdaj pa moj najljubši del: zavijte tako nastalo škatlico v darilni papir (najljubši, najlepši! Ali pa rabljen, če ga želite ponovno uporabiti in tako zmanjšati količino odpadkov.)

Ponovite tolikokrat, kolikor škatel bi želeli spremeniti v razdelilnike predalov. Končano!

Eno od tako predelanih škatel imamo tudi v kuhinji (no, več, ampak samo tole sem slikala). Lažje najdemo pašto, ker se ni treba prekopati skozi ajdo, ovsene kosmiče, pa riž, bulgur, kuskus, zdrob itd. Manj možnosti, da bi malček, ko pomaga izbirat sestavine za kosilo, kaj preveč raztresel. No,se zgodi, ampak takrat razsuto dostikrat prestreže škatla in ni treba pospravljat po celem predalu.

Tako, brez stroškov (če ne štejete stroškov selotejpa ali tekočega lepila, seveda) do malo več reda. Meni te škatle res pridejo prav.

Aja, a vidite majhen kozarček na vrhu škatle? Tu ima malček vedno 'svojo' zalogo rozin, ki jih obožuje. Da si z njimi lahko kadarkoli postreže. Ne vem, kdaj smo se tega navadili (a sem jaz njega, a je on mene?), že doolgo nazaj, ko še hodil ni in se je lahko splazil do spodnjega predala in sem sprva morala malo pazit, da si ne bi priprl rok. Tule se je navadil lepo počasi in pazljivo odpirat in zapirat predale. Ampak - ja, všeč mi je. To je še od prej, preden se je navadil splezat na stol, da pokuka, kaj je v hladilniku. Po rozine gre pa še vedno v ta predal. :)