V upanju, da preženemo nekaj zimskega mraza, smo se (že januarja) lotili peke 'gregorjevih ptičkov'.
Vem, precej prezgodaj :) Zato vam jih pokažem šele zdaj...Naj vas spomnijo na to, da se približuje veselo spuščanje Gregorčkov po potokih in rekah - ne zamudite! Nekaj sem napisala o tem že zadnjič, če je kdo zamudil - TUKAJ, sicer pa - se vidimo, kajne?
Če so ptički za koga (čisto slučajno) novost in zanje še ni slišal, samo tole: če jih boste delali tako, kot sem se jih lotila sama, potrebujete sestavine za kruh z malo mleka: moko (jaz sem kot skoraj vedno uporabila kar mešanico beele in polnozrnate pirine), kvas, sol, vodo, mleko. Zamesite kruh in potem odlomite košček, ga oblikujete v dolg svaljek in tega zvijete, zavežete v navaden vozel. Za oči sem dodala sončnična semena (ja, kličemo sonček), "repek" lahko nekajkrat vzdolžno zarežete z nožkom. Premažete z rumenjakom, spečete, pohrustate. (O delanju kruha pri nas doma sem sicer enkrat davno že pisala, TUKAJ.)
Sicer pa verjamem, da ptičke velika večina bralcev že dobro pozna in verjetno jih naredite lepše od tehle mojih "prvih poskusov".
Tele ptičke, ki kličejo pomlad (kot slišim, se pa pogosteje pečejo za veliko noč kot za Gregorjevo?), smo prvič delali že januarja (tudi fotografije so od takrat), ker.. ja, mama tako težko čaka pomlad, da je sneg res ne gane več. Ta nenavdušenje nad zimo (jasno) poskuša prikriti pred svojim malčkom. Ampak potem resnica užge ven na drugih koncih, takole simbolično recimo, s klicanjem pomladi takrat, ko se zima šele dobro začne ;)
Resnica je taka, da so ptički počasi izginjali, še preden sem se spomnila, da bi jih lahko fotografirala v jati, in je samo še zadnji pričakal slikanje cel. Nekaj jih je šlo tudi (še toplih) v nahrbtnik in z nami na sankanje na Golovec - pa seveda niso prišli domov. Enega je malčku kar iz roke pohrustal mimoidoči kuža. Je moral biti psiček vsaj tako vesel malice, kot je bil naš fant presenečen, ko mu je kruhek v trenutku izginil neznano kam ;)
MORDA BI POSKUSILI TUDI:
ALI TOLE:
